Med 4. in 8. avgustom 2014 so bližnjo okolico Kostanjevice na Krki, sence pod drevesnimi krošnjami, bregove potokov in obronke travnikov naselile poletne igralnice.  

S pevko in poustvarjalko slovanskega ljudskega glasbenega izročila Matejo Gorjup smo skozi gibalne igre, usmerjeno poslušanje, ples, muziciranje, druženje in petje odkrivali zvočne svetove in glasbo na sproščen način. Velik poudarek dela je bil tudi na širšem odpiranju kreativnega polja, otroke smo spodbujali k celostnemu dojemanju sveta in zdajšnjosti, za kar so pomembni odprti čuti. Prisluhnili smo zvokom narave in odkrivali povezave med barvo, zvokom, vonjem in gibom. Zaslišali smo, kaj vse nam poje, žubori, žlobudra, zveni, odmeva in se kotrlja.  

S slikarko Ano Kravanja smo z raznovrstnimi barvami v življenje obudili star, zaprašen platneni indijanski šotor - tipi. Sestavili smo tudi lutke iz cvetja in gozdnega materiala in jih obesili v šotoru in okrog njega. Sami smo pripravili žajbljevo kadilo, z njim očistili prostor v tipiju in ga pripravili za sproščeno druženje. Nazadnje smo vanj prinesli še vsak svoje glasbilo in zaigrali nanje, zapeli in zaplesali.

Z glasbenikom Samom Kutinom smo izdelovali kamenofone (tolkala iz marmorja), balunofone (pihala iz plastičnih cevi), ektare (enostrunska brenkala), kazuje (pevska glasbila), klarinete iz slamic in še kaj. Ko so bili instrumenti pripravljeni, smo preko delno vodene in proste improvizacije ustvarjali svoje zvoke in glasbo.

PS: Seveda je bil vseskozi na voljo tudi ‘železni repertoar’ poletnih igralnic: plezanje po drevesih, brodenje po potokih, izdelovanje blatnih hiš za škrate in bivakov iz vejevja, ‘sabljanje’ z lesenimi palicami, spletanje venčkov iz travniškega cvetja, zasanjano zrenje … in še in še.