Starodavni Krakovski gozd je, dobesedno, čudežni očiščevalni prostor. Eno najpomembnejših slovenskih mokrišč je spužva pokrajine, ki vpija vodo, jo shranjuje in prečiščuje. S tem nudi idealen življenjski prostor mnogim živalim in rastlinam, ki veljajo za ogrožene. Ob pravem času in kančku sreče se lahko zazremo v škrlatne močvirne tulipane, ali pa nas preseneti modro obarvana žabica - plavček. Črne štorklje ne bomo srečali, v nasprotju s svojo belo sorodnico je preveč sramežljiva. Bomo pa slišali petje nepreglednega števila ptic, ki sestavljajo zvočno pokrajino gozda. Odkrivali bomo mahovnate poti brezmejnega kraljestva hrasta doba, belega gabra in črne jelše. Prečkali bomo lesene brvi, ki vodijo čez vodne kanale. In se vmes, morda, okopali v skrivnostnem topličniku. 

 

O Krakovskem gozdu se ne bomo zgolj ‘učili’, temveč bomo tudi sami postali del mogočne pokrajine, skozi katero stopamo. Upočasnili bomo ritem hoje, zmerneje odmerjali besede in si privoščili postanek za ‘gozdno kopel’. Skozi nekaj vaj čuječnosti bomo poglobili čutno izkušnjo gozda in se povezali z živimi bitji v njem. Umirili se bomo in občutili, da smo del nečesa večjega. Nečesa, kar krepi. Kar pomirja in zdravi.    

 

Resslova pot po Krakovskem gozdu je dolga 8 kilometrov. Krakovski gozd je pogosto poplavljen, zato priporočamo nepremočljivo pohodno obutev ali dežne škornje. Najlepši je zgodaj spomladi, ko so drevesne krošnje še gole, tla pa so posuta z najrazličnejšimi cvetlicami. Pa tudi jesen ima svoj čar. Poleti je, žal, vse polno komarjev, takrat so priporočljivi dolgi rokavi in hlače.